IZLET V NEZNANO 2023

Izlet v neznano 2023

Planinsko društvo Šmarna gora

V soboto 21.10.2023 se nas je 43 udeležencev odpravilo na izlet – v Neznano. Veliko smeha in izvirnih idej so prispevali udeleženci a le Špela je pravilno zapisala – gremo v Belo krajino. Blizu je bil tudi Marjan.

Med potjo sem, kot se za vodiča pritiče, udeležencem povedala marsikaj zanimivega o Beli krajini; od njenih značilnosti do tega, kaj vse bomo videli in doživeli. Z navdušenjem smo zapeli tudi belokranjsko narodno pesem Lepa Anka kolo vodi.

V Žužemberku smo se okrepčali s kavico, si na hitro ogledali grad, ki ga res lepo obnavljajo in se točno, kot švicarska urica, odpeljali proti Črnomlju, kjer nas je pričakala vroča belokranjska pogača. Kaj ena, štiri so bile; dve klasični (z ljubeznijo nam jih je spekla gospa Bernarda Kump, ki ima tudi certifikat in se zavzema za belokranjsko izročilo; vodi razne delavnice, pripravlja doživljajske oglede, ima manjši muzejček o tkanju platna in še čem ter je izredno prijazna, simpatična ter energična oseba), ena s sirom in ena s špehom. Zmazali smo jih v trenutku.

Ko smo pocrkljali naše želodčke, nas je v svoje varstvo vzela vodička gospa Alenka Tomašič. S svojim žarom, jasnostjo, prijaznostjo nas vpeljala v bogastvo Bele krajine ter mesta Črnomlj.

Najprej smo si ogledali Zakladnico, ki deluje dobro leto. Urejena je zelo domiselno in funkcionalno, saj v manjšem prostoru, in seveda ob razlagi, dobiš vpogled v zgodovino in današnji čas. Za vsakega se je našlo nekaj.

Nadaljevali smo po Črnomlju, kjer smo slišali nekaj besed o njihovem prizadevanju o obuditvi in prenovi mesta, ter si spotoma ogedovali Stoničev grad, krasen mozaik v cerkvi sv. Petra, delo Rupnika in njegovih učencev, ki krasi glavni oltar.

Nadaljevali smo do Tromostovja. Ja, prav ste prebrali, tudi v Črnomlju imajo tromostovje; pod njimi tečeta reki Lahinja, Dobličica. Stali smo na naravnem »pomolu«, kjer nam je ga. Alenka približala 3000 let zgodovine.

Po, na novo urejeni ulici,smo se vračali v center; spotoma smo obiskali sobotno domačo tržnico in si nakupili domačih dobrot (od moke do ajdovih piškotov, rezancev in še kaj) ter nadaljevali mimo Kulturnega doma. Odrasli smo slišali še marsikaj zanimivega, občudovali smo savinškov relief na stavbi, Marjan pa je mladež (z nami je bilo 5 otrok) odpeljal na sladoled ter jih s tem izredno razveselil.

Za zaključek smo se povzpeli na Griček, kjer je Jakob Savinšek leta 1961 dokončal mogočen spomenik 1250 padlim borcem in žrtvam fašizma iz Bele krajine. Ob njem je grobnica s posmrtnimi ostanki padlih borcev.

In že smo se vračali v staro mestno jedro, kjer smo se razveselili sladke malice; gospa Bernarda je namreč za nas spekla tudi čudovito ajdovo potico, ki smo jo pozobali do zadnje drobtinice.

Točno po urniku (udeležence moram res pohvaliti, delovali smo kot švicarska ura) nas je naš prijazni voznik varno peljal proti Pustem gradcu, kjer nas je že čakal prijazni par Društva Klepec.

Na začetku smo vsi skupaj poslušali (in gledali) o enkratnem prepletu naravne in kulturne dediščine. Tu se nahaja pet kulturnih in trije naravni spomeniki. Gospa Ana je zavzeto opisovala vse o tej nenavadni pokrajini (je kot kras pa ni kras, je kot močvirje pa ni močvirje in še kaj nenavadnega smo izvedeli), o reki Lahinji, njenem rastlinstvu in živalstvu. Pokazala nam je lokacijo gradu, ki je stal v srednjem veku na vhodu na okljuk, sprehodili smo se do cerkvice na okljuku, kjer smo slišali kar nekaj zgodb o preteklosti pa tudi kakšno o hudiču.

V nadaljevanju se je naša skupina ločila; del nas je odšel v bližnji Krajinski park Lahinja, da smo malo poživili krvni obtok in pretegnili noge ter si ogledali Nerajske luge v živo ( nerajski lugi je 18 hektarov velik kompleks mokrotnih travnikov, nizkega barja, visokega šašja, poplavnega gozda in sestojev z navadno reziko dolvodno od sotočja Lahinje in Nerajčice) ter ptičjo opazovalnico,

ostali del pa je prevzel gospod Danijel, ki nam je predstavil arheološke najdbe iz mlajše kamene dobe in zlatnik kralja Matjaže, ki je bil najden na okljuku reke Lahinje. Prikazal nam je tudi mletje na mlinske kamne v mlinu na vodni pogon.

Čakala nas je še zadnja naloga in sicer: KOSILO. Prijazno so nas sprejeli v gostilni Müller, ki s svojo kakovostjo in butično domačnostjo že dolga leta razveseljuje goste od daleč in blizu. Vroči juhi (goveja in gobova), svinjski steak z gorčico in popečeno čebulo belokranjko, piščanje bedro v hrustljavi skorijci, korenčkov kipnik, kmečki krompir z ovirki, popečena zelenjava ter sladica na koncu – kaj bi si sploh še želeli.

Da nam je pot domov hitreje minila, so poskrbeli otroci, ki so povedali, da jim je bil izlet všeč, pa kakšno uganko ter Nataša, ki predano širi kulturo pitja vina; izvedeli smo marsikaj novega, zanimivega in uporabnega.

In pot domov je res hitro minila. Polni vtisov lepega smo se poslovili in si zaželeli, da se vidimo (vsaj) ob letu osorej.

Darja Grad Kolenc