IZLET NA POREZEN

Štirinajst dni prej sva z možem raziskovala, kje se da v Davči parkirati, da se ne lovimo po raztreseni vasi in obračamo avtomobile na ozkih cestah. A glej ga šmenta, vsi so se pripeljali točno na genav na izhodišče pri lovski koči, razen seveda mene in sopotnikov v avtu. Zahvaljujoč sodobni tehniki, smo se tudi hitro pridružilo skupinici.

Pot je res prijetna; malo naravnost, malo doli, malo gori, spet malo naravnost pa strmo navzgor. Dve udeleženki sta na planini pod vrhom vzdihovali, da je regrat tu pa res čudovot in ga bo treba po poti navzdol čim več nabrati.

Pod kočo smo se razdelili v tri skupine, ki smo po različnih poteh dosegli vrh in kočo. Otroci so se najbolj razveselili kupa snega za kočo in palačink, ostali pa toplih enolončnic, čudne ocvirkovke, kave in čaja.

Razgledi so bili že med potjo res krasni, z vrha smo občudovali še ostale razglede, vse tja do očaka Triglava, in ugotavljali kje je kaj. Da se bo vedelo, s kom smo delili pot, smo se fotografirali in, da ubežimo glasnim štajercem, kaj hitro vzeli pot pod noge in jo mahnili navzdol.

Regrat nas je počakal, vreme je bilo ravno pravšnje, družba krasna in tako smo zadovoljni zaključili še en planinski izlet.

Darja Grad Kolenc