Predavanje: Triglav je naš

Objavljeno: 25 april 2024Zapisala: Nataša Kranjec

Predavanje: Triglav je naš




Šmarnogorci smo poskrbeli za čaj in piškote, medtem ko so iz turističnega društva poskrbeli za tisk plakatov in promocijo tega predavanja.

Prostovoljno gasilsko društvo Tacen nam je velikodušno odstopilo predavalnico in projektor.

Vse skupaj nas je lepo koordiniral Tomo Šarf.

Predavanje je sovpadalo z nedavnim izidom istoimenske knjige, ki osvetljuje začetke organiziranega planinstva in alpinizma na Slovenskem.

Avtor Dušan Škodič, sicer iz Medvod, je v dvournem predavanju zgoščeno, a tekoče nanizal zgodovinska dejstva, do katerih se je dokopal v več letih brskanja po arhivih.



Za nas, »pod-šmarnogorce«, so omenjena dogajanja še posebej zanimiva, saj nas z njimi povezuje kar nekaj dejstev:

❖ Šmarna gora je pri razvoju »turistike«, kot so hojo v hribe na prelomu stoletja poimenovali in je kasneje prerasla v gorništvo in alpinizem, odigrala pomembno vlogo.
❖ Za razvoj Slovenskega alpinizma so imele izjemen pomen izkušnje, pridobljene v skalovju Turnca v času pred in po prvi svetovni vojni.
❖ Dovški župnik Jakob Aljaž, ki je v sporih med Slovenskimi in Nemškimi oziroma Avstrijskimi planinci ob prelomu stoletja odigral eno najvidnejših vlog, se je rodil v Zavrhu pod Šmarno goro.
❖ Kovinski stolp, ki ga je Aljaž dal postaviti leta 1895 na vrhu Triglava, je izdelal mojster Belec v sosednjem Šentvidu.
❖ France Urbanija, ki so ga kljub časovnemu zamiku proglasili za Aljaževega naslednika, je najprej služboval v Šentvidu.

Pomena Očaka Triglava za nas, Slovence, ni potrebno posebej predstavljati: smo edina država na svetu, ki ima svojo najvišjo goro v grbu in na zastavi. 

Do nedavnega je tudi veljalo nepisano pravilo, da postaneš pravi Slovenec šele, ko se povzpneš nanj.


 

Zbralo se nas je 55 slušateljev in predavanje je prisotne res navdušilo.

Strinjali smo se, da so tovrstna predavanja dobrodošla in da jih bomo v PD Šmarna gora še organizirali.