PD tabor 2019 - SLATNA 6.dan

Dobrač, četrtek, 8. 8. 2019

Malo za šalo - malo za res je bil današnji zajtrk okrnjen – brez jajčk. Ni preveč motilo razpoloženja. Popolnili smo avtomobile in preko Korenskega sedla, Beljaka našli »Willacher Alpenstrasse «.

Dobrač je masivno pogorje, ki se nahaja zahodno od Beljaka. Njegov najvišji vrh je 2166m visok Kuhriegel, katerega pa se je prijelo ime Dobrač ali po nemško Dobratsch. Na vrhu stoji križ, le nekaj metrov pod njim pa slovenska cerkvica. Dobrač pa ima dva skoraj enako visoka vrhova, ki sta med seboj oddaljena le dobrih 30m. Na vzhodnem od teh dveh vrhov pa se nahaja najvišja cerkev v Evropi. Le nekaj deset metrov pod obema vrhovoma pa se nahaja planinski dom (Ludvig - Walter Hutte) v bližini katerega pa stoji 160m visok televizijski stolp, ki je viden že od daleč.

Kar nekaj kilometrov smo peljali po res vzorno urejeni cesti in mimo informacijskih panojev do najvišjega parkirišča. Vremenska napoved ni bila obetavna, a » mi si upamo«. Po cesti je uro in pol do vrha. Megle so se podile. Kljub temu smo obiskali razgledno ploščad. Vzpenjanje po makadamski cesti so nam krajšale živali na paši: konji, osli, krave in celo gamsi. Velik stolp je bil vedno bližje, že smo zagledali žičnico, Nemško cerkev, planinsko kočo – vse je znak, da se približujemo vrhu. Mimo vremenske hišice po ozkem grebenčku smo stopili na vrh s križem. Kar hitro smo sestopili do »Slovenske« cerkvice z Črno Marijo, ki drži svetlega Jezusa. Zleknili smo se v travo in malicali. Veselili smo se pogumnih klavk, ki so nam jedle kruh iz rok. Pri moderni planinski koči smo se slikali. Vreme se je izboljševalo. Sestopili smo po poti vzpona, nekaj pa nas je za sestop izbralo Lovsko pot.

Na povratku smo se ustavili na parkirišču, kjer je alpski botanični vrt in razgledišče na Rdečo peč. Tu je najboljše vidno razdejanje po podrtju gore v srednjem veku.

Na Dobraču je prišlo najmanj dvakrat do velikega podora gore:

V prazgodovinski dobi se je zrušilo okoli 900 mio m³ z jugovzhodne strani gore v Ziljsko dolino in je pokrilo okoli 24 km².

25. januarja 1348 je velik potres v Furlaniji povzročil ponovi podor gore. Zrušilo se je približno 150 mio. m³ grušča in po legendi pod seboj zasulo 17 vasic . Danes ugotavljajo, da se je grušč sesul na isto področje kot pri prvotnem podoru, kjer ni bilo vasi. Zaradi naravne zajezitve so morali domačini zapustili dve vasi. Zadnji ostanki jezera so izginili šele 18. stoletju.