PLANINCI KOLESARIMO V ADERGAS

PLANINCI KOLESARIMO V ADERGAS

Prvotni lastniki so bili vitezi Strmolski, po katerih se grad imenuje še danes. Med zanimivimi lastniki je bila tudi fužinarska družina Zois. Zadnji lastnik gradu Strmol je bil podjetnik Rado Hribar. Med drugim je imel v lasti ljubljansko tovarno Pletenina in znamenito sladko tovarno Šumi. Kaj se je med 2. svetovno vojno dogajalo z zakoncema Hribar, preberite na https://siol.net/novice/slovenija/kdo-sta-bila-umorjena-zakonca-hribar-z-gradu-strmol-20442.

Se bere kot prava kriminalka vredna Agate Kristy.

Po drugi vojni so oblasti grad nacionalizirale. Po osamosvojitvi Slovenije so Hribarjevim potomcem grad vrnili. Danes z njim upravlja protokol RS. Na srečo se je večina notranje opreme ohranila. Grad se uporablja v protokolarne namene, sobe pa oddajajo tudi navadnim smrtnikom.

Odkolesarili smo v vas Velesovo in Adergas, ki je bila naš cilj.

Ime Adergas je popačenka iz nemških besed »na trati«. V naselju stoji samostan z župnijsko cerkvijo Marijinega oznanjenja. Prvotni ženski dominikanski samostan so leta 1238 ustanovili oglejski patriarhi. Ob turškem napadu leta 1471 je bil močno poškodovan. Sedanjo podobo je dobil v letih od 1732 do 1771. V njem so slikali znani slikarji. Po ukinitvi je bila v objektu vojaška bolnica, za njo pa sedež gosposke. Sedaj je ohranjen vzhodni del in je namenjen stanovanjem in več namenski prostor.

Vrnili smo se v Cerklje in v gostišču pri nekdanji hiši skladatelja Davorina Jenka malo počivali. Obkrožal nas je živ-žav Lions prireditve. Oblaki so počasi zakrivali sonce, a vseeno smo se dogovorili za podaljšanje poti. Zavili smo mimo letališča Brnik proti Šenčurju in na nov kolesarski most.

Marca 2018 so postavili nov 58 ton težak kovinski most čez gorenjsko avtocesto. Povezuje Voklo in Šenčur preko avtoceste ( peš in s kolesom). Naložba je občino Šenčur stala 605 000 evrov

Pogledi so nam uhajali proti Škofji Loki, kjer je že močno deževalo. Več in več je bilo črnih oblakov. Hitreje smo pričeli vrteti pedala. Skozi Prebačevo  prihitimo v  Smlednik, kjer smo že zagledali našo Šmarno goro in tako bili blizu doma.

Suhi in zadovoljni smo zaključili okoli 52 km dolgo kolesarsko pot.

Kolesarji: Boro, Tomo, Andreja, Marjan, Ela in Majda